Muharjenje

Ribolov postrvi z umetnimi vabami je prvič omenjen v rimskih časih. Claudius Aelianus je v 2. stoletju našega štetja opisal ribolov v Makedoniji:

“Ribiči pripravijo vabo za ribe in jih pretentajo s svojim znanjem. Na trnek navežejo rdečo volno in z njo pritrdijo petelinja peresa. Palice in vrvica so dolge dva metra. Potem vržejo vabo in z njo premamijo postrv, da zagrize v trnek.”

Prve knjige o muharjenju in zapisi o uporabljenih muhah in tehnikah so nastali v 14. in 15. stoletju. Ribolov je bil v temu času domena višjega sloja in duhovščine. Muharjenje se je do 19. stoletja razvijalo večinoma v Veliki Britaniji, kjer je več avtorjev opisovalo lov na postrvi in lipana z muharskimi tehnikami. Sočasno se je na Japonskem razvijal soroden način ribolova, imenovan tenkara. V 19. stoletju je muharjenje doživelo razcvet tudi drugod po svetu. Nastali so prvi muharski klubi in veliko literature o tehnikah muharjenja in izdelavi umetnih vab.

Pri muharjenju se uporablja

Palice so bile na začetku narejene iz enega kosa prožnega lesa. V 19. stoletju je trgovina s Kitajsko omogočila enostaven dostop do bambusa, iz katerega se je izdelovalo lepljene bambusove palice, ki so bile bolj prožne, lažje in bolj vzdržljive. Od 50. let 20. stoletja so se uporabljale palice iz steklenih vlaken, ki so jih po letu 1970 začele zamenjevati palice iz karbonskih in grafitnih vlaken, ki jih večina muharjev uporablja še danes.

Muharska kolesca so namenjena shranjevanju muharske vrvice. Prva so bila lesena, danes pa se uporabljajo kolesca iz aluminijevih zlitin.

Muharske vrvice so bile prvotno izdelane iz pletene konjske žime ali svile, po drugi svetovni vojni pa so jih večinoma nadomestile vrvice iz najlona in drugih umetnih materialov.

 

Umetne vabe ali muhe se v osnovi delijo na štiri glavne podvrste.

 

Fratnikova puhovka

Muho Fratnikova puhovka (F-fly) je razvil svetovno priznan muhar Marjan Fratnik, ki je bil rojen 1919 na Mostu na Soči. Muharit se je naučil od očeta in drugih gostujočih muharjev. Leta 1977 je obiskal trgovino g. Rindelbaschera v Švici, ki je zagovarjal uporabo CDC muh, in kupil nekaj njegovih muh. Muhe so bile odlične vendar zelo krhke, saj so razpadle po ribi ali dveh. Fratnik je z eksperimentiranjem poskušal rešiti to težavo in v procesu razvil svojo muho Fratnik Fly. Muha je preprosta za vezanje, trpežna, dobro vidna in zelo učinkovita.