Tappe

7 etap Juliana Bike

Predstavljene etape si sledijo v obratni smeri urinega kazalca in merijo skupaj 290 km, medtem ko njihova višinska razlika znaša slabih 8500 m.

Poleg osnovnih sedmih etap se na Juliana Bike navezujejo tudi pristopne etape iz treh smeri.

1. Bohinjska Bistrica–Goreljek
2. Goreljek–Kranjska Gora
3. Kranjska Gora–Bovec
4. Bovec–Tolmin
5. Tolmin–Zakojca
6. Zakojca–Podbrdo
7. Podbrdo–Bohinjska Bistrica

PRISTOPNE ETAPE:

• Radovljica–Bled–Gorje
• Žirovnica–Jesenice–Mojstrana
• Goriška Brda–Tolmin

 1. BOHINJSKA BISTRICA–GORELJEK • 32,4 km • 1049 m

Etapa je v celoti bohinjska in iz Spodnje bohinjske doline preči v Zgornjo, od tam naprej pa čez bohinjske planine na Pokljuki vse do Goreljka. Z razgledi in pogledi vam razkrije razsežnost Bohinja v vsej njegovi brezčasni lepoti s kuliso mogočnih gora in prostranih ledeniških dolin. Zapeljali se boste po imenitnih idiličnih planinah Uskovnica in Zajamniki, med osamljenimi gorskimi kmetijami in planšarskimi stanovi, strnjenimi vasmi ter šumečimi gozdovi. Bohinjska etapa vas lahko tudi povsem upravičeno zvabi na južno stran jezera, v tri izjemne muzeje in v odkrivanje vrhunskih kulinaričnih zgodb. Pozornost namenite vsem izdelkom in storitvam, ki vas bodo na poti pospremili s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj, saj vam boto zagotovilo najvišjo kakovost lokalne sledljivosti.

2. GORELJEK–KRANJSKA GORA • 65,2 km • 1092 m

S pokljuških pašnikov in gozdov, kjer si boste lahko ogledali in se spoznali z edinstvenimi šotnimi barji, ki so del dragocene pokljuške krajine že vse od zadnje poledenitve, se boste spustili na drugo stran proti slikoviti gorski dolini Radovne, kjer se vam bo morda zazdelo, da sta pokljuški svet in dolina Radovne zmotno zamenjali nadmorsko višino in se vam lahko razprostranjena in odprta Pokljuka zazdi bolj nižinska, kot jo nosi podoba idilične alpske doline. Pot boste mimo Pocarjeve domačije, ene najstarejših ohranjenih domačij v Triglavskem narodnem parku, ki je danes preurejena v muzej, nadaljevali proti Mojstrani in zavili v mogočno dolino Vrata. Na poti si vsekakor vzemite nekaj časa za ogled Slovenskega planinskega muzeja, ki priča o pogumu in izjemnih dosežkih slovenskega gorništva. Proti Kranjski Gori boste uživali po Zgornjesavski dolini in občudovali skupine strmih vršacev Julijskih Alp na eni strani in verigo prisojnih karavanških vrhov na drugi strani, medtem ko vas bo spremljalo šumenje Save Dolinke. V znameniti Kranjski Gori etapo tudi zaključite.

In bicicletta nella Valle dell'Isonzo, ©Uroš Švigelj

3. KRANJSKA GORA–BOVEC • 62,9 km • 1585 m

Iz slovitega zimsko-športnega središča in letoviške Kranjske Gore se boste mimo jezera Jasna vzpenjali na znameniti prelaz Vršič, ki nosi dramatično zgodbo skozi nastanek ceste. Z izjemno zgodovino in dediščino prve svetovne vojne se boste ob Ruski kapelici srečali že na vzponu, vendar vas bodo zgodbe gorskega vojskovanja bolj ali manj spremljale na vseh naslednjih primorskih etapah. Z Vršiča se boste nato spuščali proti Trenti in dolini Soče. Zapustili boste gorenjsko stran in se prek črnomorsko-jadranske razvodnice spustili na primorsko stran Julijskih Alp. V zatrepu slovite Trente obiščite izvir Soče. Bogastvo alpske flore, ki v dolini Trente že čuti toplejše sape, pa si lahko ogledate v alpskem botaničnem vrtu Juliana. Obiščite tudi center Triglavskega narodnega parka Dom Trenta. Po dolini smaragdne reke Soče se boste odpravili proti Bovcu.

In bicicletta a Drežnica, ©Tomo Jeseničnik

4. BOVEC–TOLMIN • 49,3 km • 1763 m

Bovec je najboljše izhodišče za večino adrenalinskih športov na reki Soči, v zraku in gorah, vendar vas bo Juliana Bike vodila dalje proti Kobaridu in Tolminu. Kmalu boste s poti zagledali enega najbolj mogočnih slapov v Sloveniji – slap Boka. Proti Kobaridu in Tolminu kolesarite po levem bregu Soče, skozi drežniške vasi in preko obsežnih pašnikov pod Krnom in dalje nad dolino Tolminke. Poleti imejte s seboj dovolj vode, saj so poletne temperature pod žgočim soncem precej visoke, vseeno pa vam morda nekje ob poti iz Bovca do Trnovega zadiši osvežitev v kristalno čisti Soči, nato se pot že vzpne nad smaragdno reko. Prek tolminskih planin se boste spustili do verjetno najlepšega spomenika prve svetovne vojne – secesijske cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi tudi znak evropske dediščine. Z Javorce si na poti v Tolmin oglejte znamenita Tolminska korita, v Tolminu pa vsekakor pokrajinski Tolminski muzej.

Šentviška planota, ©Paolo Petrignani

5. TOLMIN–ZAKOJCA • 31,1 km • 1162 m

Tolmin je svojevrstna prestolnica Doline Soče na sotočju Tolminke in Soče, zato vas bo pot proti Mostu na Soči peljala po urejeni kolesarski stezi ob levem bregu reke, ki se pri Modreju razširi v široko akumulacijsko jezero s številnimi vodnimi aktivnostmi. V Mostu na Soči, ki slovi po svetolucijski kulturi in arheološkem najdišču in kjer je tudi znamenit kamnit most čez sotesko, se poslovite od Soče. Vzpeli se boste na Šentviško planoto, kjer je njen gričevnat in razgiban svet ujet med Baško grapo in Idrijco. Vzemite si čas in se z razgledišč naužijte lepot julijskega predgorja s kuliso Julijskih Alp in Bohinjsko-Tolminskih gora. V Ponikvah si oglejte cerkev Marijinega obiskanja, ki jo je obnovil znameniti Jože Plečnik. Z izjemno razglednega Červovega vrha se strmo spustite na Bukovo in od tam po baški strani Kojce do Bevkove Zakojce, kjer ste že robu Cerkljanskega.

Podbrdo, ©Jošt Gantar

6. ZAKOJCA–PODBRDO • 19,3 km • 904 m

Iz Zakojce se boste vzpenjali in spuščali, vozili po grebenih in med bolj ali manj osamljenimi kmetijami poganjali proti Baški grapi in Podbrdu, ki ga železniška proga z najdaljšim železniškim tunelom v Sloveniji povezuje z gorenjsko stranjo in Bohinjem.

Juliana BIKE - stage 7, ©Mojca Odar

7. PODBRDO–BOHINJSKA BISTRICA • 29,5 km • 869 m

Iz Podbrda in Baške grape se boste vzpenjali proti slikovitemu Petrovemu Brdu, kjer poteka tudi razvodnica med Sočo in Savo, saj se tam svet deli med zatrep Baške grape in Selško dolino. Vas je nastala v času srednjeveške kolonizacije tirolskih kmetov in životarila kot obmejna vasica do kapitulacije Italije, z obnovo in razširitvijo ceste pa je zopet postala zanimiva za mimoidoče. Pot nadaljujete proti Spodnji in Zgornji Sorici in nato mimo smučišča Soriška planina. Kmalu pod Soriško planino se po gozdnih cestah preko planine Strme spustite proti zanimivi vasici Nemški Rovt. Od tam se spustite v Bohinjsko Bistrico.

PRISTOPNE ETAPE

RADOVLJICA–BLED–GORJE

Pristopna etapa povezuje eno najlepših slovenskih srednjeveških mest – Radovljica – z enim najbolj obiskanih turističnih biserov, Bledom. Po tej zanimivi pristopni poti na Juliano Bike se iz kulturne krajine Radovljice in Bleda povzpnete v Gorje, si ogledate sotesko Vintgar in se znova predate naravi.

ŽIROVNICA–JESENICE–MOJSTRANA

V Žirovnici lahko pot začnete z ogledom Čopove rojstne hiše in se čez jez hidroelektrarne Moste in Blejske Dobrave odpravite prek čudovitih polj med vznožjem Karavank in Julijskih Alp proti Jesenicam, mestu jekla in rož, ki ima bogato industrijsko tradicijo. Izpod Karavank se napotite naproti visokim vršacem Julijcev in domu slovenskih gorniških junakov v Dovju in Mojstrani.

GORIŠKA BRDA–TOLMIN

Južna pristopna pot na Juliano Bike iz Goriških Brd odpira nov pogled na povezanost Mediterana z alpskim svetom. Zgodovinska povezanost Slovencev prek visokih prelazov in gora je po trgovskih poteh prenašala kulturne, gastronomske in jezikovne posebnosti, zato je prispevek »južnih vrat« z Brdi izjemen in še vedno vpliva na celotni prostor pod Triglavom. Pot vas bo iz Šmartnega, ene izmed najlepših vasi v Sloveniji, vodila prek Vrhovelj na razgledno Korado, kjer boste vinograde pustili za sabo. Predalpski svet se vam bo razprl v Kambreškem, Srednjem, Volčah ... predalpski svet boste s klasičnimi Julijskimi Alpami povezali z navezavo na Juliano Bike v Tolminu.