Komentarji

15.02.2019 15:20

Spoštovani,

v četrtek 24. januarja sem se, kot predstavnik TD Most na Soči, udeležil delavnice na temu skupne Strategije razvoja in trženja doline Soče 2025 in kjer sem se namenoma vključil v delovno skupino Prostora, saj mislim, da sem tam lahko največ prispeval.

Uvodna ugotovitev je, da je obisk doline Soče dosegel točko, katera zahteva takojšnje urejanje turistične infrastrukture, sicer bo od tu dalje, zaradi neurejenih razmer, slaba volja tako na strani obiskovalcev, kot na strani domačinov.

Pod urejeno turistično infrastrukturo si predstavljam urejena parkirišča, z javnimi stranišči, urejenimi parki za počitek, otoškimi igrišči,... in kjer je razumljivo, da so ta parkirišča plačljiva in kar je tudi vir sredstev za njihovo nadaljnje urejanje. Ta parkirišča nato predstavljajo multimodalen center v smislu trajnostne mobilnosti tako, da je tu možna izposoja koles, električnih koles, možnost uporabe javnih prevozov, po možnosti e kombijev do končne destinacije in kar se trenutno znotraj Občine Tolmin, na katero naj bi se fokusirali na delavnici, izvaja le v primeru Tolminskih Korit, pa še tu se preveč avtov pušča do samega vstopa v Tolminska Korita. Ravno tako so ti multimodlani centri dostopni z javnim prevozom (vlak, železnica) in naprej z manjšimi sredstvi, kot sem zgoraj omenil (kolesa, kombiji) oziroma kar peš.
Iz iste točke je navezava tudi na Javorco.

Če bi pogledal po dolini navzgor je najbolj pereč problem verjetno Mangart in kjer bi morali imeti spodaj v dolini ustrezno plačljivo parkirišče in nato dovoz z e kombiji.

S časoma bo podoben problem nastal na Stadorju, če se vrnem nazaj v Občino Tolmin. Mogoče se sliši gondola iz Poljubinja do Stadorja nora ideja, bo pa verjetno nekoč rešila problem prekomerne obremenitve ceste do Stadorja z osebnimi vozili.

Nemogoče je, da bi vsi, vsak s svojim avtom prišli do končne destinacije, zato so nujno potrebna parkirišča, kjer jih prostor dopušča in nato kombinacija različnih »zelenih« možnosti, kot zgoraj našteto.

Poudarek bo torej moral biti na javnem prevozu.

V načrtih Slovenskih železnice sem zasledil, da nameravajo 2000 postaj opremiti s kolesi, katere bi si bilo mogoče izposoditi. Torej na Most na Soči z vlakom in nato s kolesom npr. v Tolminska Korita.
Pa smo pri kolesarki, ki se jo je naredilo le toliko, da si lahko predstavljamo kako naj bi bilo, vendar pa se z izgradnjo te ne nadaljuje in kjer imamo sedaj pod Ključem izredno nevarno točko, še sreča, da zaenkrat še ni prav veliko kolesarjev, bo pa teh vedno več.

Tu se nato odpira vedno večja potreba vlakov, kakor se lahko naloži tudi kolesa, pa tudi avtobusov, vsaj tistih, ki bi iz doline Soče vozili čez mejo v Benečijo ali pa čez Vršič na Gorenjsko stran.

Pa sem odrl temo vršiške ceste, kjer ima država svojo logiko, saj je cesta državna, pa logiko avtobusnih postaj,.. in zadeva spet ni privlačna za turiste, ki bi koristili javni potniški promet, namesto, da silijo (silimo) z avtom na Vršič.

Vsekakor morajo vsi večji kraji imeti obvoznico, v samih centrih pa prepovedan promet za motorna vozila, saj naj bi bil to prostor za ljudi in ne za motorna vozila.

Ker sem na delavnico šel kot predstavnik TD Most na Soči naj najprej izpostavim Most na Soči, ki nujno rabi obveznico. Večji parkirišči pod Modrejem ter od sedanje avtobusne postaje Most na Soči proti gasilskemu domu in še naprej, v kolikor bi šlo za izvozno cesto iz kraja.
Trg bi moral biti središče kraja, ravno tako bi si kraj zaslužil stari trg pred cerkvijo. Mimo šole bi morali zapreti promet in tako pridobiti ustrezen šolski okoliš.

V Bači pri Modreju je potrebno nujno urediti kopališče s plačljivim parkiriščem, kjer imamo spet namenski vir sredstev za vzdrževanje in nadaljnje urejanje turistične infrastrukture.
Ravno tako bi moralo biti čim prej v Modreju urejeno plačljivo parkirišče (parkirišče že je), na željo vaščanov pa proti vasi tudi urejeno otroško igrišče, tako za obiskovalce, kot za domačine.

Že veliko besed je bilo okrog urejene pešpoti okrog jezera in ne samo na Mostu na Soči, kjer bi lahko imeli osmico, po desni strani dolvodno in nato čez brv v Drobočnik in nazaj ter gorvodno do brvi v Gadiču in nato lahko tudi ob jezeru in ne čez Modrejčanska polja nazaj prosti Mostu na Soči, pač pa tudi naprej proti Tolminu, pa čez Sočo v Volče, pa proti Mengoram,…

Sotočje Tolminke in Soče bi moralo biti ustrezno urejeno in spet predstavljati neko vezno točko iz smeri Tolminskih Korit, Žabč, Zatolmina, pa iz smeri Volč ter iz smeri Mosta na Soči tako peš, kot s kolesom.

Vsekakor več urejenih plaž in pešpot okrog in okrog akumulacijskega jezera, ki sega do mostu pri Pršetu, pa do mostu v Bači pri Modreju.

Tu smo na delavnici izpostavili tudi sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Tolmin, ki uživa ugled tako pri kmetih, kot pri ostalih prebivalcih, pa tudi obiskovalcih glede na kvalitetno ponudbo. Lokalni kmetje, pa tudi vrtičkarji bi morali videti skozi razvoj turizma tudi priložnost direktne prodaje viškov svojih pridelkov na tržnicah, ki bi jih lahko organizirala Kmetijska zadruga Tolmin.

Umeščanje večjega hotela z bazenom smo na delavnici videli le v podaljšku mesta Tolmin, na Cvetju (od šolskega centra proti Sotočju), po izvedbi obvoznice Tolmin, ne pa nekje izven mesta, kjer bi objekt štrlel v nebo.

Z razliko od zgornjega dela doline Soče, se na Tolminskem vidi kot prioritetno predvsem ribištvo in jadralno padalstvo, kjer se ribiči kar razpršijo, saj imajo 40 km rek, kjer lahko lovijo, ne pa jadralni padalci, ker bi morala biti urejena izhodišča točka v Poljubinju.

Poudarek smo torej dali na ureditev avtobusnih postajališč, ustrezne ureditve železniške postaje Most na Soči, kot okno v dolino Soče (že omenjeni multimodlani center), skratka na javnem prevozu in s tem zmanjšanju obremenitev najbolj izpostavljenih točk z osebnimi vozili.

Če smo na koncu malo pokukali še proti trženju vsega,… smo prišli do kartice gost doline Soče, še bolje pa Julijskih Alp, saj nekdo, ki biva en teden v Bohinju lahko gre z avtovlakom, še bolje z vlakom do Mosta na Soči in od tam naprej po dolini Soče,… in bi tako lahko koristil za javna prevozna sredstva (vlak, avtobus, e kolo, kolo, e kombi, kombi,… vključno z vstopninami) kartico gost Julijskih Alp. Preko ustrezne platforme bi pa tudi vedeli kje je nastanjen in kjer v tujini, kjer so se take kartice gost destinacije uveljavile, prispevajo tisti, kjer so gostje nastanjeni (to bi lahko veljalo tudi za smučišče Kanin).

Seveda bi si mi bolj želeli, da bi bilo več stacionarnih gostov v dolini Soče in bi si vzeli en dan za izlet v Bohinj ali na Bled. Pa še sezono bi morali podaljšati.

Če pa pogledam proti Bovcu. Tako Bovec, kot celotna dolina Soče rabi Kanin in s Kaninom tudi zimsko sezono.

Sicer smo na delavnici tudi nekaj napisali, vendar bo verjetno preteklo še nekaj časa, da bo to javno dostopno?

Predlagam, da preko spleta kaj objavite, saj je bila delavnica zelo dobro obiskana in kar kaže na to, da nam občanom ni vseeno kam bo šla dolina Soče?

Bo to res raj ali le ogromno pločevine in smeti?

Naj zaključim, da predvsem naše občine čaka kar izziv pri urejanju turistične infrastrukture, katera je nujno potrebna za nadaljnji razvoj turizma v dolini Soče in kjer bo predvsem javni potniški promet dobrodošel tako za turiste, kot domačine in kateri lahko reši tudi kakšen nerešljiv problem, saj že sam prostor, sama narava ne dopušča prekomerne obremenitve z osebnimi vozili.

Lep pozdrav,

Rajko Leban


18.02.2019 09:51

PREDLOGI ZA TURISTIČNO STRATEGIJO

1. DOKUMENT STRATEGIJE
Zasnovan na podlagi izkušenj in vizije prebivalcev doline v splošnih in konkretnih določilih v težnji po:
- dvigu zavesti ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot (ohranjanje unikatnosti in življenjskega prostora ljudi in živali, čistega okolja, nedotaknjenosti?!? narave,…)
- aktivnem in kreativnem sodelovanju na vseh področjih
- izboljšavi obstoječe ponudbe (dvig kvalitete) in premišljeni novi ponudbi
- smiselni omejitvi množičnega obiska v času sezone,
- …..


Strategija naj bo nastavljena kot izhodišče vsesplošnega razvoja in razširjanjem ponudbe skozi vse leto, in se mora:
- navezovati na ostale panoge: gospodarstvo,
kultura, prostorsko urejanje, infrastruktura, …
- postavljati izhodišča in konkretne pobude za strategijo razvoja občine, spremembe OPN-ja,…
- nakazati sodelovanja med institucijami, gospodarstvom in manjšimi obrtmi, turističnimi ponudniki, storitvenimi dejavnostmi, študenti, upokojenci,….
- Uskladiti z nalogami mednarodne organizacije za varstvo Alp CIPRA https://www.cipra.org/sl
- Orientirati v smeri razvoja trajnostnega turizma

Glede na številčni obisk na 1. delavnici je evidentno, da se prebivalstvo želi vključevati v javno debato in soustvarjati pogoje življenja za prihodnost, zato naj se nosilci izdelave strategije sprotno prilagajajo novo nastalim situacijam, čeravno se izdelava dokumenta zaradi npr. dodatnih delavnic, časovno nekoliko podaljša.
Dokument naj bo razumljiv, jasen v izhodiščih in zavezah in ne predolg.

2. V okviru izvajanja strategije naj se v organizaciji Turizem Dolina Soče organizirajo pogostejša srečanja turisti
čnih ponudnikov, Občine Tolmin, kulturno - izobraževalnih institucij, gospodarske panoge, policije oz. redarskih služb,…
- Izmenjava mnenj in tekoče problematike, zaradi boljšega sprotnega odpravljanja težav
- Boljše sodelovanje in medsebojno obveščanje in medsebojna pomoč


3. OBNOVA MANJŠIH PROPADAJOČIH GOSPODARSKIH OBJEKTOV NA NEZAZIDLJIVIH ZEMLJIŠČIH Z UVEDBO »SEZONSKE RABE«
V strategijo naj se vključi ponudbo enostavnih doživljajskih nastanitev v opustelih in propadajočih gospodarskih objektih (seniki, kozolci, kašče,…).
Namen in končni izkupiček je večplasten:
- Obnova objektov v skladu s smernicami Občine in ZVKDS z učinkovitim nadzorom
- Skrb in ohranjanje stavbne dediščine
- Inovativna turistična ponudba


4. TRAJNOSTNA MOBILNOST
- Organizirana vzpostavitev fleksibilnejšega sistema javnih prevozov z manjšimi kombiji (shuttle sistem), namenjena vsem starostnim skupinam, domačinom, obiskovalcem,… skozi vse leto
(prevoz na delo, v trgovino, k zdravniku,…)
- Enovit sistem izposoje e-koles po celotni dolini Soče (kolo si izposodiš na Grahovem in ga vrneš v Drežnici)
- Organizacija sistema prevozov v sodelovanju med npr. PRC in hotelirji / gostinci/ turističnimi društvi / kolesarskimi društvi / agencijami,….
- Vzpostavitev sistema javnih urejenih parkirišč na degradiranih lokacijah – iztočnicah obiskovanih destinacij (npr. jezero na Mostu na Soči)
- Okrepitev redarske službe v sezoni (divje parkiranje in kampiranje, divje odlaganje smeti)
Namen in končni izkupiček je večplasten:
- Poceni prevoz za uporabnike
- Skrb za okolje
- Sodelovanje
- Druženje
- Manjša obremenjenost prometne infrastrukture in posledični razmislek o potrebnosti investiranja v novo infrastrukturo (primer: gost od prihodu v dolino avto parkira in ga do odhoda ne uporablja)

5. SKRB ZA KADRE
Strategija naj analitično povzame problematično stanje in primanjkljaj kadrov in pos
tavi izhodišča za zagotavljanje kadrov v kratkoročnem (5 let?) obdobju.
- Informiranjem in vzpodbudo za deficitarne poklice že v osnovnošolskem obdobju
- Štipendiranje bodočih kadrov
- Aktiviranje upokojencev v okviru njihovih pridobljenih znanj in izkušenj (družbeno koristna dela, mentorstva, ….


6. JASEN INVESTICIJSKI PROGRAM PORABE SREDSTEV PRIDOBLJENIH S TURISTIČNO TAKSO
Plan manjših investicij za vsako leto in večjih investicij za daljše obdobje

7. ORGANIZACIJA RAZPISA / NATEČAJA za pridobitev izvirnega slogana - zamenjava za »outdoor«
(v smislu: Slovenija moja dežela, I feel Slovenija, Nike: just do it,……)

8. SISTEM OBVEŠČANJA O POTEKU PRIPRAVE STRATEGIJE
Obveščanje vseh krajevnih skupnosti in turističnih društev, obveščanje preko medijev.

9. POPRAVEK PREDSTAVITVENEGA GRADIVA S 1. DELAVNICE
Na slikah, kjer je uporabljeno ime Soča je fotografija Tolminke. Ni uredu.


28.02.2019 12:41

POSTAVITEV BRVI PRI TOLMINSKEM POKOPALIŠČU ZA PEŠCE IN KOLESARJE

1. V Volčah si že več let prizadevamo za postavitev brvi za pešce in kolesarje pri Tolminskem pokopališču, saj bi brv pomenila zeleno, varno in prijazno povezavo levega in desnega brega Soče pri Tolminu. Ob tej nameri smo v Občini Tolmin naleteli na težavo, kajti Zavod za varstvo narave zaenkrat ni dal pozitivnega soglasja za ta projekt, medtem ko so bila vsa ostala potrebna soglasja pridobljena.

2. Trenutna edina glavna regionalna prometna povezava z edinim mostom, ki mu pravimo Volčanki most je popolnoma neprimeren za pešce in kolesarje, je vse bolj obremenjena s prometom po dolini Soče. Če nadaljnje pomislimo, da živimo v predalpskem svetu na pragu Triglavskega narodnega parka, ki ima svoje značilnosti, s svojimi brvmi, mostovi in potmi v naravi, je glava prometna povezava po dolini Soče popolnoma neprimerna za pešce in kolesarje.

3. Za brv si ne prizadevamo samo v Volčah:
a) Za to si prizadevata Volčanska in Tolminska krajevna skupnost že več let.
c) 2014 leta je bila brv idejno umeščena v Camis projekt in sicer kot del celovite krajinske ureditve območja med Volčanskim mostom in Mostom na Soči.
b) Podporniki rešitve so razna društva in organizacije na obeh straneh reke Soče, ki so leta 2016 na Zavod za varstvo narave naslovili skupen dokument z obrazložitvijo potrebe po postavitvi brvi in s sledečimi podpisniki:
1. KS Tolmin
2. KS Volče
3. Turistično društvo Volče
4. Turistično društvo Most na Soči
5. Turistično društvo Tolmin
6. Športno kulturno društvo Uče
7. DOR, društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina
8. Kulturno društvo Myra Locatelli
9. Turistična zveza zgornjega Posočja
10. Fundacija Poti miru v Posočju
11. Lokalna turistična organizacija Sotočje.
c) Občina Tolmin je leta 2018 Brv pri tolminskem pokopališču uvrstila v Celostno prometno strategijo občine Tolmin, in sicer kot del potrebne ureditve za pešce in kolesarje v naši občini. V istem letu je občinski svet občine Tolmin sprejel sklep, da se bo vzpostavitev brvi reševalo s prostorskimi akti, oziroma spremembo odloka OPN na območju desnega brega Soče pro Tolminskem pokopališču.

4. Vsakoletna turistična sezona v dolini Soče še posebej pokaže kako potrebno je, da imamo urejeno turistično in lokalno infrastrukturo, in da je ta urejena na visokem nivoju. Tako kot se to pritiče izgledu narave tega predalpskega sveta na obrobju Triglavskega narodnega parka.

5. Smatramo, da glede naravno na območje, kjer živimo, ni dovolj, da imamo urejene kolesarke in peš poti ob glavnih prometnih povezavah, to je rešitev, ki jo je namesto brvi pri tolminskem pokopališču predlagal Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine. Prav je, da imamo zelene in prijazne poti za pešce in kolesarje, ki so zelo pomembne za vso prebivalstvo, ki živi ob reki Soči in za vse turiste, ki množično obiskujejo dolino Soče, ki jo reka Soča geografsko gledano deli na polovico in otežuje gibanje po njej.
Zato si želimo, da se povezava levega in desnega brega Soče z brvjo pri Tolminskem pokopališču umesti tudi v Turistično strategijo Doline Soče. Želimo, da se vzpostavlja dialog z Zavodom za varstvo narave in izvajajo prizadevanja za postavitev brvi kot pomemben del lokalne infrastrukture tudi v prihodnje.

Aleš Bizjak, predsednik KS Volče
28.2.2019


09.05.2019 11:03

STRATEGIJA TURIZMA DOLINE SOČE: sprememba zapuščenih senikov v turistične objekte

V zadnjih letih se je pojavilo več pobud, da bi zapuščene senike spremenili v turistične objekte. Kljub razmahu turizma, 20-odstotni rasti realizacije letno in povečanju števila postelj v Posočju povpraševanje po tovrstnih namestitvah narašča. Samo leta 2018 je bilo registriranih 121 novih ponudnikov oz. 852 postelj, ki pa so večinoma umeščene v mestih, vaseh, največkrat hišah, kjer živijo lastniki. Na drugi strani se za mirne, odmaknjene lokacije v stiku z naravo zanimajo aktivne skupine in družine, premožnejši gostje, ki so za bivanje pripravljeni plačati več, ostajajo dlje in prihajajo tudi izven sezone. Dobra praksa se je v zadnjih letih med drugim pokazala pri ponudnikih Nebesa, lesenih hiškah v kobariškem kampu Koren, koči Astra Montana nad planino Stador in počitniških hišah Na Biru. Prav slednji (Astra Montana, Na Biru) sta primer nadomestne gradnje na mestu zapuščenega senika, ki sta narejena iz naravnih in lokalnih materialov (les, kamen). Da interes lastnikov za nadaljnje obnove oz. novogradnje na mestu obstoječih objektov obstaja, dokazuje tudi dopis Krajevne skupnosti Dolje-Gabrje iz junija 2017, v katerem je pet lastnikov iz omenjenih vasi izrazilo željo po spremembi gospodarskih objektov v apartmaje.

Ob tem se seveda porajajo številni pomisleki, da bi lahko razmah razpršene pozidave imel tudi negativne vplive na kulturno krajino. Zato bi bilo zagotovo treba postaviti določene pogoje in začrtati pravila glede gabaritov, materialov, barv, izgleda in tudi infrastrukture (voda, elektrika, čistilna naprava oz. kanalizacija) in jih pred izdajo gradbenega ter nato uporabnega dovoljenja tudi preveriti. Dodatno bi se lahko spodbudilo tiste, ki bi se odločili za samooskrbne objekte z obnovljivimi viri energije, oz. se jim pomagalo pri vključevanju v obstoječe projekte ali razpise. Pri načrtovanju bi se veljalo nasloniti na arhitekturo lokalnega okolja in sodobno združiti s tradicionalnim (elementi kozolca, značilnega »gajnka« ipd.), morda bi celo določili pet ali deset idejnih zasnov (zunanjosti) »tipskih senikov – počitniških hiš«, ki bi bili osnova za načrte. Da kmetijskih površin ne bi zasičili s turističnimi hiškami, bi izdajo gradbenih dovoljenj morali omejiti na že obstoječe objekte. Nevarnost sicer predstavlja tudi nenadzorovana prodaja objektov, kar pa je najverjetneje nemogoče povsem preprečiti. Kot so pred kratkim z arhitekturno delavnico pod vodstvom Maje Kristan iz Studia dom, arhitekturno projektiranje že razmišljali na Posoškem razvojnem centru v sodelovanju z Občino Tolmin in takratnim LTO Sotočje, bi lahko poskusno sprva omejili na območje Tolmin–Kamno, ki je turistično že zaznamovano z dvema kampoma in več turističnimi ponudniki.

Dejstvo je, da se je po podatkih Kmetijske zadruge Tolmin število kmetij zmanjšalo, so pa te postale večje, kot so bile včasih. Tako kmetje tudi sena ne hranijo več na številnih travnikih kot nekoč, temveč imajo vso krmo in mehanizacijo združeno na enem mestu ob hlevu. Seniki so izgubili svojo funkcijo, nemalokrat so zanemarjeni, na pol podrti, pokriti z nevarnimi azbestnimi ploščami ali staro pločevino. Kot ugotavlja Veronika R. Ženko (Primorske novice – Tudi plastične bale kazijo podobo krajine, 6. 5. 2019), krajino kazijo tudi plastične bale sredi polja, oglasni panoji in zarasle površine, kar je, kot ugotavlja stroka, »posledica 20 let neučinkovitega in resorsko nepovezanega upravljanja in načrtovanja razvoja in rabe krajine, pa tudi odsotnosti nadzora nad izvajanjem posegov v prostor in ukrepov za vzdrževanje in ohranjanje krajine«. Tako so v dolini Soče, tudi v najbolj občutljivem obvodnem pasu marsikje povsem legalno umeščene počitniške prikolice, mobilne hiške in drugi moteči elementi. Na Občini Tolmin bi zato morali čim prej sprejeti odlok o urejanju kraja, ki ga pripravljajo že več let.

Kot kaže statistika Zavoda za turizem Dolina Soče, je med 600 namestitvenimi enotami le 12 turističnih kmetij, ki poslujejo odlično (Delo – Najboljša turistična kmetija v Evropi je v Trenti, 3. 5. 2019), po besedah direktorja Janka Humarja pa je »povpraševanje od tri- do petkrat večje kot za druge namestitvene objekte«. To tržno nišo bi veljalo razširiti in gostom ob obnovljenih senikih ponuditi tudi domače izdelke, urediti zelenjavni vrt, posaditi stare sorte sadnih dreves, postaviti čebelnjak, ogrado za konje ... Marsikakšen travnik bi tako bil še bolj urejen kot doslej, zato je skrb, da bi se kmetijske površine ob novih objektih zmanjšale ali degradirale, odveč. Prav ta doslej slabo izkoriščen potencial bi bil korak naprej proti petzvezdičnim doživetjem. Morda bi kdo od mladih prevzemnikov kmetije celo obudil kmetijsko dejavnost, ki se s turistično odlično dopolnjuje in predstavlja dodano vrednost. S tem bi lahko zadržali mlade v dolini, saj bi jim dohodek od turizma omogočil dodaten zaslužek ali celo samostojno podjetniško pot.

S spoštovanjem,
Branko Bizjak

V vednost:
- Občina Tolmin
- Posoški razvojni center
- Upravna enota Tolmin, Oddelek za okolje in prostor
- Svet regije Severne Primorske