Mlekarna z zgodbo
Obnovljena mlekarna stoji ob cesti Bovec–Ravni Laz, na rahlo nagnjenem terenu, kjer danes predstavlja pomembno turistično in muzejsko točko. Mlekarna na Ravnem Lazu je nastala konec 19. stoletja in je povezovala 12 lastnikov – domačinov z Ravnega Laza. Delovala je vse do sredine 20. stoletja, čeprav jo je leta 1952 poškodoval plaz, ki je odnesel njeno streho.
Življenje na planini nekoč
Po pripovedih nekdanjih sirarjev in domačinov, med njimi Teodorja Mlekuža in Mirka Prezlja, je bilo življenje pastirjev na planini natančno organizirano. Drobnico so zjutraj najprej odgnali na pašo, nato so jo napojili pri izviru Tomažek in jo ponovno odpeljali na pašnike. Dvakrat na dan so napolnili dva kotla s po 250 litri mleka, iz katerega so pripravljali sir in skuto. Te izdelke so prodajali na sejmih, ki so malim kmetijam predstavljali eno redkih možnosti za zaslužek.
Planinsko pašništvo se je na tem območju ohranilo vse do leta 2003. Danes sta aktivni le še planini Mangart in Loška Koritnica.
Tradicija bovškega sirarstva združuje staroselske, romanske in germanske vplive, ki so skozi stoletja oblikovali posebno kulturno krajino in način življenja v visokogorskem prostoru.
Ohranitev dediščine
Mlekarna na Ravnem Lazu je danes pomembna postojanka na pohodniški poti skozi Julijske Alpe. Kot zgodovinski spomenik iz 19. stoletja obiskovalcem ponuja vpogled v dolgo tradicijo sirarstva, ki na tem območju sega vse do 15. stoletja. Razstava o bovškem ovčjem siru z zaščitenim geografskim poreklom obiskovalcem približa bogato sirarsko dediščino in način življenja v preteklosti.
Urejena okolica mlekarne omogoča tudi prireditve in družabna srečanja, zato prostor znova postaja stičišče povezovanja, učenja in spoštovanja tradicije.
Obnova objekta je bila financirana s sredstvi Občine Bovec, programa LEADER ter sredstvi za popotresno obnovo. Skupna vrednost projekta je presegla 200.000 evrov.
Obnovljena mlekarna na Ravnem Lazu tako ohranja pomemben del kulturne dediščine in pripoveduje zgodbo o delu, življenju v sožitju z naravo ter identiteti gorskega sveta.