Nekdanja meja z Italijo je danes območje čudovitih gorskih poti in ostalin vojaških poslopij.
Po prvi svetovni vojni je Italija z Rapalsko pogodbo, sklenjeno leta 1920, začasno pridobila ozemlje slovenske Primorske. Rapalska meja je bila meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, določena z dogovorom velesil leta 1920 v italijanskem mestu Rapallo. Kljub obljubam o spoštovanju narodnostnih pravic, je gospodarsko, kulturno in politično življenje Slovencev med obema vojnama hitro nazadovalo. Po drugi svetovni vojni je bila Primorska končno vrnjena matični domovini.
Kulturno-zgodovinske ostaline Rapalske meje
Italijanske enote so z mejnimi kamni označile mejno črto in v obdobju do druge svetovne vojne na Primorskem zgradile ceste, opazovalnice, vojašnice, bunkerje in druge utrdbe.
Danes je mnoge izmed objektov, ki so bili postavljeni v času rapalske meje, že prerasla vegetacija, nekateri pa so še vidni, preurejeni in vredni ogleda:
- mangartska pot, danes preurejena, najviše speljana gorska cesta v Sloveniji
- pot iz Zadnjice proti Triglavu
- pot iz Lepene proti Krnskem jezeru
- utrdbe Za Otoki
- zaklonišče na Kupu
- obmejni kamen na vrhu Bače
- vojašnica na Možicu
- železni bunker na Lajnarju
- zaklonišče Caposaldo na Petrovem Brdu
- vojašnica na Lajnarju
- trdnjava na vrhu Bače
Po rapalski meji so na voljo tudi krajši in daljši vodeni izleti.
