Bovška krajina nekoč in danes. Kako omejiti zaraščanje
5. 4. 2024 / 20:00 / Bovec / mala dvorana Kulturnega doma Bovec
Predavanje dr. Jurija Kunaverja “Bovška krajina nekoč in danes. Kako omejiti zaraščanje” je, podobno kot lani v istem času, organizirano v okviru mednarodne prireditve Noč geografije. Prireditev se odvija hkrati v 40 državah vsega sveta, največ v Evropi. V Sloveniji bo vsega 12 prireditev, na sosednjem Hrvaškem pa kar 38, v Italiji, odkoder so organizatorji, pa še deset več. Namen Noči geografije je popularizirati stroko, predvsem pa širšo javnost opozoriti na številne aktualne geografske procese in pojave, ki nas obdajajo in se jih premalo zavedamo.
V predavanju bo avtor s pomočjo vizualnega in drugega dokumentarnega gradiva (letalski, satelitski posnetki, zračni posnetki z dronom, stari in novejši foto posnetki bovške krajine, karte izrabe tal) udeležencem srečanja prikazal, kako so se pokrajina Bovške kotline in njena sosednja območja spreminjali in spremenili v zadnjih šestdesetih letih. Vključeno bo tudi obdobje pred in po 1. svetovni vojni. Zunanji izgled bovške pokrajine/krajine se je zaradi različnih vplivov v zadnjih sto in več letih spreminjal takorekoč brez prestanka. Že v 19., zlasti pa v 20. stoletju je na to med drugim vplivalo preganjanje koz. Sledila je 1. svetovna vojna in njene posledice, v zadnjih osemdesetih letih po 2. svetovni vojni pa preobrazba bovške skupnosti iz pretežno kmečke v nekmečko. Najbrž ni v interesu družbene skupnosti izginjanje obdelovalnih površin, ki jih zamenjuje širjenje ničvrednega grmovja in mladega gozda. Mnoge bovške značilnosti, pogledi in razgledi se s tem nepovratno izgubljajo. Med njimi so značilni bovški suhozidi, ali miri, prestaje, to je stavbe za shranjevanje sena, ostrgače, ali koli za sušenje sena, mnoge stare poti in druge bovške značilnosti. Če bi sčasoma izginila večina naštetih in še mnogih drugih bovških značilnosti, mednje spada tudi stavbni stil «bovške hiše«, bi lahko govorili o izgubi identitete bovške kulturne pokrajine. Ta pa je eden stebrov turistične ponudbe. V mnogih najbolj značilnih alpskih pokrajinah si na vse načine prizadevajo čim bolj ohraniti tako spomenike žive in nežive narave, kot tudi kulturno zapuščino človeka. Neusmiljeno se borijo proti vdiranju kapitala in elementov ter dejavnosti, ki so alpski pokrajini tuji.
Predavanje ni namenjeno nostalgičnim spominom na preteklost, ki je nepovratna. Lahko pa se zamislimo nad dejstvom, da se spremembe, zlasti zaraščanje kulturne pokrajine, dogajajo pred našimi očmi, ne da bi se tega dovolj zavedali. To jasno govori o premajhni ozaveščenosti in skrbi za obstoj in vrednotenje naravnih in kulturnih vrednotah, ki smo jih podedovali od prednikov. Za Bovško, posebej še za mnoge njene sestavne dele velja, da imajo značilnosti naravnih, oziroma krajinski parkov. Če to ne bi držalo, ne bi bil velik del občine v sestavu TNP. Tudi izven našega največjega naravnega parka so torej območja, ki so vredna vse naše skrbi. Zaraščanje je neverjetno hiter proces, ki bi moral biti bolj pod nadzorom.
