Razstava je na ogled do 6. januarja 2022 po predhodni najavi: Jožica Strgar +386 (0)41 528 592
Najbolj nepričakovan dogodek v lanskem, prvem pandemičnem letu, je bil prvi obisk Lukčeve hiše na Kambreškem. Na prigovarjanje prijateljice Mirjam sem tja odšla s slabimi obeti: še ena muzejska zbirka z ostanki prve svetovne vojne, s predmeti, ki pričajo o temačnosti, grozotah in moriji na fronti, pa še neko resno, analitično, s preudarno globokim glasom poudarjeno vodenje. Moja pričakovanja so se razvila v popolno nasprotje, ko sem pred vhodom zagledala rože, ki rastejo iz topovske granate, in nasmejano mogočno pojavo z zvonkim glasom energične skrbnice Jožice Strgar. Iz muzejske zbirke se je razlivalo življenje v polnem razmahu.
Takoj sem se počutila domače, ne samo zaradi že na prvi pogled lepo vzdrževane, spoštljivo negovane tradicije, temveč predvsem zaradi vedrine duha, ki tem prostorom daje neko novo življenje. Iste vedrine duha, ki se jo s svojimi keramičnimi izdelki več kot tri desetletja trudim prenašati, nisem pa je v vseh desetletjih nikjer srečala v tako sublimni obliki kot v Lukčevi hiši. To so bilitrenutki premislekov in prebliska; vsi moji keramični izdelki naj bi po ocenah kritikov sodili v kategorijo »obravnavanja ženske tematike na humoren način«. Tukaj pa sem dojela, da je temu »ženskemu dotiku« v trdi keramiki mesto v okolju, ki je še bolj trdno zato, ker je preživelo s pomočjo »ženske roke«.
To je razlog moje odločitve, da k sporočilnosti te hiše in zbirke v razmislek obiskovalcem prispevam še neki dodatek. Vesela sem, da sem svoje navdušenje prenesla na Jožico, ki ni omahovala, da zbirko posodobi tako, da med eksponate umesti moje keramične izdelke. Med njimi je približno polovica novih, narejenih tako, da kot keramične instalacije – z dodatkom izstreljenih in neizstreljenih nabojev, kamnov iz Soče, plastičnih vojačkov iz otroških igric, bodeče žice za novoletno jelko – spodbudijo razmislek o tem, kaj lahko sami prispevamo k posodobitvi prikaza nekdanjega way of life. Med izdelki s svojih prejšnjih razstav sem izbrala nekaj ženskih oblačil in jih posvetila Pavli, nekdanji gospodinji hiše, in obenem vsem ženskam, ki so poskrbele, da življenje na morilski črti še naprej cveti. Na podlagi, trdni kot keramika, in s posejanimi idejami, ki čakajo na ženski dotik.
Lučka Šićarov
Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, roj. 1958 v Ljubljani, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in s poučevanjem. Od leta 1987 je sodelovala na vsaj 40 skupinskih in mednarodnih razstavah in več kot 20 samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini. Prejela je številna mednarodna priznanja in nagrade.
