Rastava Slovenska alpska arhitektura 2008―2018
24. 6. 2021 - 3. 7. 2021 / Kobarid / Zelena hiša, 1. nadstropje
Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih pogojev, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na arhitekturne intervencije. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno in široko premišljeni, podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitativno omejeni.
Na razstavi v Zeleni hiši predstavljamo 22 presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v predmetnem obdobju v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija.
Širši izbor so pripravile: Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač.
Jagodni izbor 22 projektov je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader.
Urnik razstave
Avtorice Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač so o razstavi zapisale naslednje.
Arhitektura, ki v prostoru obstoji skozi desetletja, aktivno vpliva na kulturno identiteto krajine. Ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi. Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih pogojev, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na različne intervencije, posebej arhitekturne. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitativno omejeni.
Zavedajoč se krhkosti alpskega konteksta so dežele, ki jih ozemeljsko združuje alpski prostor, v 90-ih letih pristopile h konvenciji o varstvu Alp – k mednarodni pogodbi, katere osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta ter hkrati zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, vključno z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje alpske konvencije zavzema 33,4% slovenskega ozemlja, vključuje 62 občin, predstavlja življenjski prostor za 365.000 prebivalcev, pomemben pa je tudi širše, saj ljudje v njem iščejo priložnost za zaposlitev, predvsem pa oddih, sprostitev in rekreacijo.
Ob zbiranju gradiva smo ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le na področju gradbeništva, predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene aktivnosti, s tem pa tudi na videz krajine ter na njeno naravno in kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo nizka.
Projekti so na razstavi in v reviji ab razporejeni glede na program (odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše), vrstni red njihove predstavitve pa narekujejo letnice njihove izvedbe. Izbrane projekte odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnimi sredstvi, nenazadnje pa tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja in dognanj naših prednikov.
Številčno prevladuje individualna bivalna ter turistična arhitektura. Sicer anonimno arhitekturo poleg zgoraj navedenih odlik zaznamuje velika kakovost bivanja in premišljeni detajli vse do notranje opreme. Bivaki so pomembni mejniki sodobne slovenske arhitekture in tehnologije. Prvinski element zavetja, ki v vsakem trenutku kljubuje ostrim gorskim razmeram, presega svojo primarno funkcijo in gorniku postreže z impresivnimi pogledi in doživljanjem okoliškega prostora.
Planica s svojo skakalno infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom sta pomembni točki na svetovnem športnem zemljevidu. Arhitektura z zunanjimi ureditvami ne samo presega slovenski okvir, temveč potisne centra v sam svetovni vrh prostorsko kakovostno urejenih športnih središč. Oba projekta združujeta premišljeno arhitekturo ter zunanje in krajinske ureditve, ki ju tenkočutno in spoštljivo prepletata z obstoječimi naravnimi in prostorskimi prvinami ter sodobnim izrazom.
Izbrani projekti poslovnega programa in javne infrastrukture s kakovostno notranjo ureditvijo in pojavnostjo v prostoru nadgrajujejo javni prostor naselij in središč, obenem pa odražajo značaj kraja, v katerem se nahajajo.
Pregled sodobne (contemporary) alpske arhitekture v Sloveniji izkazuje pomembno kakovost. Če citiramo Bernarda Baderja, je izbrana slovenska arhitektura impresivna in inovativna. Predstavlja zgled s stališča obravnave okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture in programskih strategij celotne alpske regije.
A zavedati se moramo, da na razstavi prikazana podoba slovenske alpske arhitekture ni povsem točna. Razstavljeni presežki oziroma njihova izstopajoča kakovost ne poda realne slike na terenu. Z žalostjo še vedno opazujemo propadanje številnih čudovito izdelanih in kakovostno umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor pa bi si več pozornosti zaslužila dotrajana ali sploh neobstoječa infrastruktura.
Prav zato toliko bolj potrebujemo tematske razstave in razprave, skozi katere se vzpostavijo merila in vzori za nadaljnja razmišljanja o slovenskem alpskem prostoru nasploh in s stališča grajenega okolja: razstavo, za katero upamo, da bo po prvem prikazu v Galeriji Dessa potovala po Sloveniji in tujini, ter spremljajočo številko revije Arhitektov bilten, ki katalog razstavljenih projektov dopolni s kritiškimi besedili in zgodovinsko perspektivo.
Arhitektura je ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti. Želimo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in pozitivna spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem. Ohranimo slovensko alpsko krhkost!
Arhitektura v Alpah
Pričujoča razstava prikazuje pomembne realizirane stavbe v Sloveniji že n-tič. Gradnja v Alpah vključuje klasične turistične objekte in športne objekte za alpski šport, infrastrukturo (vključno z bivaki) ter (počitniške) hiše. Še posebej dragocen, pa tudi pomemben, je pozitivni vpliv kakovostne arhitekture za središča malih vasi. Dobra arhitektura ustvarja sodobno identiteto, tako kot kakovostne poslovne stavbe ustvarjajo delovna mesta v od mesta oddaljenih regijah, s čimer zadržujejo vitalnost v Alpah. Poleg novogradenj moramo opozoriti tudi na revitalizacijo zgodovinskih stavb, pri čemer gre za vnovično naseljevanje in oživljanje tradicije, ki jo lahko začutijo tako lokalno prebivalstvo kot gostje. V kategoriji Odprti prostor najdemo več kot le krajinsko arhitekturo: vitalna infrastruktura bo še desetletja noč in dan v službi prebivalcev, v pokrajino pa je umeščena zadržano in lepo. Pri stavbah v kategoriji Športni objekti je gibanje – smučarski skoki in veslanje – elegantno preoblikovano v arhitekturo in umeščeno v obstoječi teren. Kategorija Bivaki in turistični objekti vključuje večinoma bivake. Gre za stavbe, ki so močne, odporne na vremenske razmere in tehnološko dovršene, večinoma na samotnih lokacijah sredi neokrnjene narave. Kategorija Javne stavbe vključuje središča skupnosti, muzeje, religiozne prostore in poslovne stavbe. Njihove markantne zgradbe oblikujejo identiteto prostora, delujejo kot zbirna točka in ustvarjajo dodano vrednost. V kategoriji Stanovanjske in počitniške hiše so zbrane (počitniške) hiše, ki so pogosto nastale iz obstoječih stavb. Na edinstven način izražajo pomembnost odločitve ostati na istem mestu. Lokalnemu prebivalstvu in gostom dajejo občutek ugodja, ki ga izraža njihovo okolje. Čeprav smo v Alpah, gradbeni materiali niso omejeni na les, dopolnjujejo ga beton, kovina, steklo in kamen. Arhitektura slovenskih Alp je impresivna in inovativna. Razstava predstavlja novo slovensko arhitekturo, ki je zgled vzpostavljanja odnosa do svojega okolja, izbire materialov in učinkov na prihodnji razvoj arhitekture v celotni alpski regiji.
Bernardo Bader
