Propaganda na delu

Dan: 12.04.2018

Ura začetka: 19:00

Kraj: Tolmin

Lokacija: Tolminski muzej


Vabljeni na drugo predavanje iz cikla Posočje 1945-1947

Pod skupnim naslovom bosta predavatelja predstavila različni, a vendarle povezani temi:

  • POVOJNI NA PISI NA PRIMORSKEM - problematika njihovega vrednotenja in ohranjanja (Andrej Ferletic)
  • BRATSTVO NA DELU - delovne enote cone A Julijske krajine na delu v Jugoslaviji (Matjaž Stibilj)

Tolminski muzej - Propaganda na deluPovojni napisi na Primorskem - problematika njihovega vrednotenja in ohranjanja

Večji del Primorske je bil med junijem 1945 in septembrom 1947 razdeljen v coni A in B. Vmes, marca in v začetku aprila 1946, je kraje v obeh conah obiskala medzavezniška razmejitvena komisija. Obdobje do njenega odhoda pomeni vrhunec propagande in prizadevanj za priključitev Primorske k Jugoslaviji in Sloveniji. Na terenu so komisijo najbolj neposredno nagovarjali napisi na pročeljih hiš, slavolokih in transparentih. Zaradi vsebine teh napisov se nam zastavlja vprašanje njihovega pomena, pa tudi spontanega oziroma vódenega nastajanja s strani oblasti ter posledično tudi njihovo vrednotenje in ohranjanje. Odgovor je večplasten in vsebuje predzgodbo, ki se začenja že desetletja prej.

Andrej Ferletic,
uni. dipl. etnolog in kulturni antropolog, višji konservator-restavrator v Goriškem muzeju

Bratstvo na delu - delovne enote cone A Julijske krajine na delu v Jugoslaviji

Mladinskih delovnih akcij se je v prvih dveh letih po vojni udeležilo na tisoče mladih iz celotne Jugoslavije. Njihova poglavitna naloga je bila s prostovoljnim in brezplačnim delom pomagati oblastem pri obnovi gospodarstva in izgradnji infrastrukture.
V turbulentnem povojnem obdobju je Julijsko krajino zaznamoval predvsem politični boj za meje in državno pripadnost ozemlja, ki sta si ga lastili tako Italija kot nova socialistična Jugoslavija. V tem dogajanju so prostovoljne mladinske delovne enote (brigade) sicer igrale obrobno vlogo, vendar je jugoslovanski blok mednarodnim silam tudi z njihovim delovanjem skušal upravičiti priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Iz Julijske krajine je v letu 1946 na delo v Jugoslavijo odšlo vsaj 7 mladinskih delovnih brigad. Brigade iz cone A Julijske krajine so bile sestavljene iz Slovencev in Italijanov. Tudi zaradi tega dejstva so bile deležne še posebne pozornosti, saj je partija po vojni s politiko slovensko-italijanskega bratstva poskušala okrepiti vtis, da tudi italijansko prebivalstvo podpira priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Delovne brigade, ki so odšle na delo v Jugoslavijo, je mladinska organizacija zato javno oznanjala kot najprepričljivejši dokaz bratstva med italijansko in slovensko mladino.

Matjaž Stibilj
uni. dipl. zgodovinar in sociolog kulture, bibliotekar v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini

 

Tolminski muzej logo 50px

Mestni trg 4
5220 Tolmin

T: 05 381 13 60
E:
www.tol-muzej.si/